Strejša celo od dinozavrov, preseneti pa le nekaj dni na leto

Čeprav se njihov tok spreminja, se reke zdijo nekako večne. A kot mnogi drugi naravni pojavi imajo tudi one svoj življenjski cikel. Nekatere presahnejo, druge povsem spremenijo svoj tok. Nekatere trajajo dolgo, druge ne.

Katera pa je trenutno najstarejša reka na svetu in koliko je stara?

Kot piše portal Live Science, je "zmagovalka" starejša od dinozavrov.

Avstralska reka Finke oziroma Larapinta, v jeziku avstralskega staroselskega ljudstva Arrernte, je stara častitljivih od 300 do 400 milijonov let.

Tudi precej dolga je – kar 750 kilometrov in je del vodnega omrežja, ki napaja jezero Eyre v zvezni državi Južna Avstralija.

Reka, ki teče le nekaj dni v letu

Vendar do tja reka, ki teče pretežno po ozemlju Severnega teritorija, redko priteče. Pravzaprav teče le nekaj dni na leto.

Zaradi sušnih razmer v notranjosti celine reka večino leta ne teče neprekinjeno, temveč obstaja kot niz ločenih vodnih tolmunov.

S preučevanjem njene struge so znanstveniki ugotovili, da je reka po kamninah, prek katerih teče danes, tekla že v daljnem geološkem obdobju devona (pred 419 do 359 milijoni let) ali karbona (359–299 milijonov let v preteklosti).

"Obstaja namig, da je tu pred sedanjo strugo obstajala še ena, po kateri je reka tekla že, ko se je MacDonellovo gorovje začelo dvigovati," je za Live Science povedal geomorfolog Victor Baker z univerze v Arizoni.

Skrivnost dolgoživosti

Kako je lahko reka Larapinte/Finke obstala tako dolgo?

"Reke lahko izginejo, če jih preusmeri denimo zasutje z ogromnimi količinami sedimenta (na primer zaradi vulkanskih izbruhov) ali če se relief tako drastično spremeni, da si voda najde novo pot (na primer zaradi premikanja ledenikov)," je pojasnila geologinja Ellen Wohl z univerze Colorado State.

Lahko pa so vzrok tudi podnebne spremembe ali pretirana poraba vode za človekove potrebe.

"Dolgotrajno obstojnost omogočata predvsem tektonska stabilnost in odsotnost poledenitev med pleistocenom (pred 2,6 milijona do 11.700 leti)," je še povedala Wohl.

Prav Avstralija je že zelo dolgo izjemno stabilna celina. Že več sto milijonov let ne beleži pomembnejših tektonskih aktivnosti, je pojasnil Baker, na tem območju pa v "zadnjem času" ni bilo večjih poledenitev.

Posledično se je rečni sistem Finke lahko neprekinjeno razvijal skozi večji del svoje zgodovine.

Rekorderkina negotova prihodnost

Kaj pa prihodnost? Težko je napovedati, kako dolgo bo Finke še obstajala.

"Reke, ki dolgo obstajajo, bodo verjetno obstajale še naprej," meni Wohl. Vendar pa "je veliko rek v sušnih območjih – kot je Finke – močno spremenjenih zaradi porabe vode".

In to, kot je dodala, "se bo verjetno še stopnjevalo, saj bo svetovna poraba vode še naraščala, globalno segrevanje pa bo številna sušna območja naredilo še bolj suha".

Če Finke nekoč vendarle presahne, bo naslednja najstarejša reka New River v ZDA, ki teče skozi Virginijo, Zahodno Virginijo in Severno Karolino ter je danes stara približno 300 milijonov let, je povedal Baker.